ko se spotikaš na istem mestu tako dolgo, da si utrujen in nemočen .…Obstaja še ena pot. Pot, ki ne vodi levo ali desno ampak vodi vase, k sebi in je edina in vedno prava. Izgubila sem se v vlogi do partnerja, družine, zdravja, družbene pripadnosti in ostala sama z bremeni na ramenih, ki so postali pretežki, da bi lahko sploh še delovala. Najprej sta se zmanjšala moja delovna zmožnost in življenjski zanos, vse dokler se nisem še s težavo prebijala skozi dnevne rutine, ki so mi predstavljale veliko breme. Sam partner je predlagal partnersko psihoterapijo že leto prej. Najprej nisem želela slišati, saj sva oba izobražena, se veliko pogovarjava itd. Ko pa je bil dan spet pretežek zame in nisem znala naprej sem poiskala vse stare listke, da sem izbrskala številko dr. Julije Kržišnik, katero sem dobila po priporočilu. Topel sprejem, nevsiljiv pogovor in izliv duše, ki je zahteval kar nekaj robčkov mi je že po prvi terapiji povedal, da sem našla pravo osebo. Osebo, ki brez očitkov posluša, razume in kar je najdragoceneje, sama poda tehten, praktičen nasvet, ki se ga naj drživa doma. Oba s partnerjem sva se na terapiji slišala drugače in začenjala razumeti od kod najine reakcije, obsojanja in beg drug pred drugim. Hvaležna sem, da začenjam spoštovati sebe, svoje mnenje, ki ga že večkrat povem na glas brez strahu pred obtožbami. In hvaležna za tisto težjo nalogo, v kateri se še moram veliko izpolnjevati, da dopustim in začnem zaupati partnerju, ker si to zasluži on in cela družina. Hvaležna sem Vam za veliko nasvetov, ki me spremljajo in bistrijo um, ko mi je spet težko. Vsem, ki ste izgubljeni na poti s sabo, s partnerjem ali kje drugje, vam lahko s hvaležnostjo povem, da obstaja človek, ki zna poslušati s srcem in pomagati s strokovnim nasvetom točno tam, kjer včasih najbolj boli … in rana se začne celiti. To je bilo po težkih letih kreganja najino največje darilo drug drugemu. Hvala dr. Julija za pomoč.
